IZKUŠNJA S SFERAMI SVETLOBE AVGUSTA 2018 - ESTHER D WHITE

Skupna izkušnja s svetlobnimi sferami avgusta 2018.

Nekega dne sem meditirala zunaj na dvorišču.

Bilo je avgusta 2018.

Takrat sem živela s svojo najboljšo prijateljico Dori in njenima otrokoma Noahom in Erico.

Tistega dne je bila na dvorišču z mano Dorijina hči - Erica, ki je bila takrat stara 17 let.

S fantom sta plavala v bazenu. Jaz sem sedela na brisači na dvorišču in meditirala.

Ko sem končala z meditacijo, sem odprla oči - pogledala sem navzgor in zagledala odprtino med dvema drevesoma tik pred menoj, neposredno nad glavo.

Opazila sem premikanje - sijoče predmete, ki so bili v obliki krogel.

Poskušala sem pobližje videti, kaj gledam in takrat sem zagledala te lučke, ki so žarele v kroglah, ki so bile velike kot košarkarska žoga.

Izgledale so kot mehurčki, ker so bile prozorne, vendar so se v središču svetile. Izžarevale in ugašale so zelo belo svetlobo. Na sto tisoče jih je prihajalo z ene strani neba in se stekalo v drugi del neba.

Dobesedno so pritekale od nikoder in odhajale v nikoder.

Nato so izginile, ko so prišle do določene točke na drugi strani tega sprevoda.

Bila sem tako navdušena 😆 Poklicala sem Erico, da jih pride pogledat. Mislila sem, da bo navdušena, a ni videla ničesar, povrhu vsega pa je mislila, da se mi meša - rekla je, da mimo letijo le semena bombaža.

Takrat sem ugotovila, da jih ne more videti. To je še kar trajalo in trajalo, skoraj trideset minut so se premikale nad mojo glavo.

Bila sem resnično šokirana in zmedena glede tega, kaj točno gledam, vendar sem vedela, da se to dogaja.

Ne vem, zakaj nisem šla po telefon in tega slikala. Običajno imam pri sebi telefon.

Ko je moja najboljša prijateljica prišla domov, je njena hči - Erica povedala svoji mami, da sem prej na dvorišču videla stvari in dejala, da se mi morda meša. Norčevali so se na moj račun in se šalili iz tega, kar me resnično ni motilo. Vedela sem, da je to zvenelo noro.

Bilo mi je vseeno, če mi ne verjamejo ali če jih ona ni mogla videti, vedela sem, da so bile prej tam in vedela sem, da niso bile samo žive, ​​ampak tudi inteligentne.

Bile so popolne svetlobne sfere.

Gledala sem, kako se jih je nekaj odcepilo od drugih krogel in odletelo dol do veje ter se usedlo na list, nato pa so hitro poskočile z lista in odletele nazaj v to stekajočo se reko krogel in se ponovno pridružile ostalim. Vedela sem, da so bile žive.

Moram priznati, da sem se počutila nekoliko osamljeno in čudno, da sem bila takrat edina, ki jih je dejansko videla.

Preostanek tiste noči si jih nisem mogla spraviti iz misli. Vedela sem, da sem bila priča nečemu navadnemu.

Naslednje jutro sem se zbudila in še vedno razmišljala o teh neverjetnih mehurčkih svetlobe. Hitro sem vstala iz postelje in odšla v garažo, kjer je bila moja najboljša prijateljica Dori.

Pila je svoj jutranji čaj in kadila svojo jutranjo cigareto ter se zibala na svojem gugalniku.

Bila sem tako navdušena nad tistimi sferami, da sem ji spet povedala vse o mehurčkih svetlobe. 

Dori se je zibala na stolu in me poslušala. Resnično mi je želela verjeti.... Ampak vedela sem, da ni bila zares prepričana, kako naj reagira.

Ves čas me je čudno gledala ali pa sem vsaj jaz čutila, kot da me je...

Moram priznati, da sem bila razočarana, da mi je težko verjela.

Spomnim se, da sem ji rekla: ''Želim si, da bi jih videla Dori. Tako bi bila presenečena!''

Rekla sem ji, da jih mora videti, da bi verjela.

Takrat sem nenadoma dobila tako močno željo, da se vrnem nazaj na dvorišče, kjer se je vse zgodilo... Končno sem dobila dovolj poguma, da sem ji rekla, naj me za hec posluša in gre z mano ven.

Še enkrat in tokrat bolj resneje sem ji rekla: ''Dori prosim, pojdiva zdaj na dvorišče, da vidiva, ali bo morda tam vsaj ena izmed njih.'' Na tej točki sem prešla iz stanja, ko mi ni bilo mar, v stanje, da mora nujno iti z menoj.

Nejevoljno, a vseeno je vstala in odšla z menoj na dvorišče. Kasneje je rekla, da je vedela, da jaz ne bi bila zadovoljna, dokler ona ne bi vstala.

Torej, rekla sem ji – da če je tam samo (ena), bi bila tako vesela, ker bi s tem dokazala, da nimam prividov.

Ne vem, kako sem vedela, da bodo tam, ampak vedela sem, da bodo bile!

Tako sva odšli na dvorišče.

Sprehodili sva se ob strani hiše in po rahli vzpetini prišli do največjega dela dvorišča.... to je odprto območje z veliko drevesi naokoli, toda je na vrhu je za tri četrtine hektarja velika jasa.

Mislim, da sva jo obe opazili hkrati in nič manj razburljivo ni bilo zopet videti kroglo.

Po dvorišču je v višini približno 2 in pol metra je plavala ena️sfera / mehurček.

Samo ena! Tako kot sem upala – je bila notri bela svetloba. Prižigala se je in ugašala.

Sledila ji je čez celo stran dvorišča in ves čas strmela vanjo, ko se je počasi premikala tik nad njeno glavo direktno pred njenimi očmi. Bila sem takoj za njo ob strani in prav tako strmela vanjo - obe sva ji sledili in komaj spregovorili besedo. Medtem, ko sva jo opazovali, sva bili nekoliko v šoku.

Morala sem jo vprašati: ''Dori – ali jo vidiš?'' Hitro je pritrdila in moje srce je zaigralo od veselja.

Nenadoma, brez kakršnegakoli opozorila, je izginila tik pred najinimi očmi in za seboj, na mestu, kjer je lebdela, pustila sivi obroč. 

Tak siv obroč sem videla že prej, to se zgodi, ko se stvari pomaknejo med-dimenzionalno.

Prepričana sem – da nikoli ne bo zanikala oz. ne bo nikoli mogla zanikati tega, kar je videla.

Še vedno se trudi doumeti, tako kot se trudim jaz.

A hkrati sem tako navdušena, da se je ena od njih vrnila. Ne vem, zakaj se je vrnila - morda zato, ker sem si tega tako močno želela ali pa zaradi česa drugega, ampak to se je zgodilo, še nekdo drug je to videl in to je vse, kar je zares pomembno.

Tudi z menoj so komunicirali - rekli so, da so vsi - prijatelji. V tem času se je slišal tih brneč zvok, ki ga je bilo moč slišati celo poletje. Slišalo se je kot reaktivni motor, visoko v prostem teku, ta zvok se je slišalo ves čas. To je bilo tudi poletje, ko so se pojavili ti ogromni metulji. To je bilo posebno leto, ker se je zdelo, kot da poteka uglasitev v drugo vibracijo in prakticiranje meditacij je začelo rojevati nove in čudovite izkušnje, ki so bile včasih fizične in vidne s prostim očesom.

Nisem jih več videla, vendar bom večno hvaležna, da so se pojavile tisti dan.


Ljubezen in mir vsem,

Esther. 

Povezava do izvornega članka (v angleščini) objavljenega na angleškem blogu We Love First Contact: https://www.welovefirstcontact.com/2020/09/experience-with-spheres-of-light-in.html

------------------------------------------------------------

Ali želite deliti z nami? 

Ali ste v sanjah imeli kakšne stike s pozitivnimi izvenzemljskimi bitji? Če je temu tako in če bi radi to delili z nami, nam lahko svoje izkušnje pošljete na sledeča elektronska naslova, nato pa jih bomo objavili na tem blogu: 



Vabljeni ste tudi deliti spomine vaših prejšnjih življenj. Ali se morda spomnite kakšnih življenj kot izvenzemeljsko bitje, še preden ste prispeli na Zemljo? 

Prav tako ste vabljeni prispevati vaše vizije prihajajoče Zlate Dobe. Kakšno bo življenje na Zemlji? Kako bodo človeška bitja interaktirala s pozitivnimi izvenzemljani?  

Tisti izmed vas, ki bi radi delili svoje spomine, vizije Zlate Dobe ali izkušnje iz vaših sanj, lahko to naredite anonimno, če tako želite. Z veseljem sprejmemo tudi kakršnekoli slike izvenzemljanov iz srečanj v sanjah (ali drugih meddimenzionalnih srečanj). Ni potrebe, da ste profesionalni umetnik, samo rišite iz srca, tudi če je le skica – niti ene skice ne bomo smatrali kot ''preveč neprofesionalne, da bi jo objavili''. 

Vaše izkušnje najraje sprejmemo v angleščini, vendar jih bomo sprejeli tudi v kakšnem drugem jeziku in se potrudili, da bomo vašo delitev kar se da najbolje prevedli v angleščino, zraven pa bomo dodali še različico v izvornem jeziku. 

Več informacij o tem, kaj lahko delite z nami, je na voljo na sledeči povezavi: 

Komentarji